Moja hčerkica bo kmalu imela 2,5 leti. Od rojstva ji je bilo izredno všeč »klepetati« vendar v zadnjem času se je njeno malo razumljivo kramljanje spremenilo v pravo reko besed. Res je, da včasih njen jezik bolj spominja na esperanto ampak se stanje počasi kristalizira. Zarja je dvojezična. Sama z njo govorim poljsko odkar je bila še v trebuhu, recimo 90% časa uporabljam pri pogovoru z njo samo poljščino. S slovenščino se srečuje ob vseh drugih priložnostih: ko govori s tatom in ostalimi, slovenskimi sorodniki, v jaslih, na igrišču… Zato, ker že živimo v Sloveniji in bi ji rada zagotovila pravo mero obeh jezikov, je bilo potrebno vztrajati od samega začetka.
Kot je to po navadi z dvojezičnostjo, je tudi Zarja začela govoriti relativno kasneje v primerjavi z njenimi sovrstniki. Vendar ko je končno prišel ta čas, jo nobeden in nič ni bilo v stanju ustaviti. Kot sem že omenila, najprej je Zarja samo poslušala moj glas iz trebuha. Ko se je že rodila, smo pričele s poslušanjem poljskih pesmic in uspavank, potem pa je sledil večerni ritual branja knjig, večinoma v poljščini. Zarja je to takoj vzljubila, čeprav smo takoj začele s knjigami za malo starejše otroke (natančno te iz serije »Poczytajmy razem« oz. Preberimo skupaj iz založništva »Zielona Sowa« oz. Zelena Sova; knjige so zelo lepo ilustrirane, zgodbe pa imajo ravno pravo dolžino za večerno uspavanje – priporočam). Tekom dneva se je Zarja igrala z različnimi poljskimi slikanicami, puzzli, psičkom, ki ponavlja poljske besede ipd. Seveda so situacije, v katerih se zgodi, da moram s hčerjo govoriti slovensko: zdravniški pregledi, obiski pri znancih (da se ostali ne bi počutili čudno oz. nelagodno ob najinem šepetanju v tujem jeziku), hitre izmenjave besed ali prepiri oz. poskusi zahtevanja boljšega obnašanja od Zarje. Če se sklicujem na slednje, v zadnjem času se srečujemo s prvim uporom dvoletnika, kar se pri Zarji odvija dokaj eksplozivno in čustveno. Pred kratkim sem našla delno razlago take situacije, in sicer pri tej starosti, ko otroci šele začenjajo zares govoriti, naj bi jim prav neznanje jezika predstavljalo največ frustracij. Čeprav se nam zdi, da v določenem trenutku že razumejo veliko, v resnici registrirajo komaj tretjino naših besed. V primeru dvojezičnih otrok neznanje jezikov povzroča še toliko več grenkobe pri malčkih. Trenutno se pri Zarji srečujemo s pojavom, da v enem stavku združuje poljske in slovenske besede ali npr. sprega slovenske glagole po poljskih pravilih („bom siusiala”, „Zarja je smutna”), kar nam prinaša precej veselja in smeha vsak dan. Najbrž je to posledica dejstva, da tako majhni otroci preprosto ne razlikujejo materinega in tujega jezika, ampak ju obravnavajo enotno. Prav zato v obdobju od 2 do 6 leta starosti otroci absorbirajo jezike kot spužva, tako da vas bom še obveščala o napredkih naše poliglotke.
