Če pomislimo na Slovenijo, nam najprej (sploh tujcem) v glavo pridejo take destinacije kot: prisrčna prestolnica Ljubljana, očarljiv Bled, slavna Postojnska jama ali pa obmorska mesteca: Izola, Piran ali Portorož. Meni so pa bili od vedno bolj kot mestna središča ali top turistične točke všeč kraji, na katerih se ti duša preprosto spočije in v katerih se lahko počutim svobodna, obdana z neokrnjeno naravo in mirna. In tako smo se eno dopoldne ponovno odpravili v dolino Soče, da bi se malo oddahnili vročinskemu valu, ki je junija prevzel celo državo. Ta del Slovenije je na meni naredil največji vtis (podobno pa tudi na mojem tatu, ki ga je pa nekoliko težje navdušiti 🙂 ).

Če tudi vi iščete v potovanjih nekaj izven serijskega, čisto naravnega in neizmerno slikovitega, potem je ta objava za vas!

Neokrnjena narava – dolina Soče

Dolina Soče se začne v Novi Gorici in to je hkrati največje mesto tega dela Slovenije. Sama Nova Gorica mogoče ni ravno vrhunec arhitekturnih dosežkov, saj je nastala šele po 2. svetovni vojni, kot »umetno« ustvarjeno mesto zaradi razdelitve ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Zanimiva je stara avstro-ogrska železniška postaja, kjer so odstranili ograjo na meji z Italijo in Staro ter Novo Gorico povezali z mozaikom na Trgu Evrope. Priporočila bi vam tudi sprehod do samostana Kostanjevica z grobnico Burbonov ter sosednjega Solkana, katerega zgodovina sega že več kot 1000 let nazaj! Definitivno pa se meni to mestece dopade ravno zaradi dostopa do neverjetne reke Soče. Pravijo ji smaragdna reka, saj pod posebnimi, vremenskimi pogoji zares pridobiva smaragdno barvo, ki ji še nisem videla nikjer drugje! Prelepa je a hkrati tudi zelo nevarna in marsikdo je že, zaradi prevelike drznosti in neobvladovanja njenih tokov, končal življenje ravno tu. Nudi namreč obilje možnosti za vodne športe: rafting, kajak proge, ribolov, predvsem zaradi soške postrvi – prav dobra je! Če reko želite videti z vrha, se postavite na most, ki Solkan povezuje z drugim bregom in prikazala se vam bo še druga znamenitost, ki ji preprosto ne smete zamuditi: največji kamniti lok na svetu (meri mogočnih 85m), po katerem še vedno teče železniška proga. Če ste bolj adrenalinski tip, se boste lahko preizkusili v bunge jumpingu tik nad reko. Idej je veliko, samo časa navadno zmanjka!

Naprej v Kanal

Ker smo na izletu s sabo imeli majhnega člana, član pa ima svoj neubogljiv dnevni ritem, tokrat nismo mogli oditi prav daleč. Zato smo se naravno iz Solkana popeljali do Kanala z avtom, na kavico. Del poti, če bi le hoteli, bi lahko naredili s kolesi, saj je od lani odprta ena najbolj slikovitih, slovenskih kolesarskih poti, tik nad Sočo (štart: Solkan, cilj: Plave). Drugače pa do tja vodi dokaj nevarna in ovinkasta, vendar izredno slikovita cesta ob reki.

To srednjeveško mestece je res majhno in če se vam ravno ne posreči s parkirnim prostorom sredi glavnega trga, potem se boste morali stisniti nekam čisto ob cesti. Splača se pa riskirati, saj je to res čaroben kraj in odlično izhodišče za odkrivanje bolj notranjega dela Soške doline (s Tolminom in Kobaridom na čelu – pustimo si še kaj za druge objave!). Če se v Kanal nameravate zateči avgusta, poskusite uloviti Skoke z mostu oz. mednarodno tekmovanje v skokih z 17m visokega mostu nad reko Sočo… THEY ARE CRAZY! In ko vam bo postalo prevroče, poiščite kakšno majhno prodnato plažo (jih je veliko ob Soči) in sami skočite v reko vendar pozor – mrzla je kot hudič saj njene vode pritekajo izpod zelo visokih gora.

PRIDITE IN OBČUDUJTE!