Živijo!

Hrvaška je bila zame do nedavnega sinonim morja, sonca in plaže. Prepričana sem, da večina od nas to prelepo državo povezuje ravno s takimi ali drugačnimi, vendar počitnicami, kjer je glavni cilj prav obala. Zame je hrvaški obmorski del eden najlepših, razgiban je in slikovit, skrivnosten in dišeč po tisočih mediteranskih trav in začimb. Zgodilo pa se je, da se naši družinici zadnjič na poti iz Poreča ni mudilo dosti domov oz. smo si želeli še predati istrski naravi in klimi pred vrnitvijo v kaotičen vsakdan. In tako je naš tata že v avtu vprašal: kaj pa če bi šli še kaj pogledati?? Prav ta stavek me je nenehno spomnil na čas, ko sva bila še samo midva in pogosto imela tako »navado«, da malo brez načrtno zbežimo in se zgubljamo po neznanih krajih, spontano. Zato sem takoj rekla: jaaaaa, sploh pa ker je naša punca ravno kar zaspala na zadnjem sedežu. Opustili smo torej uvoz na avtocesto in se iz Poreča po regionalki zapeljali mimo Višnjana naravnost do Motovuna. Hitro sem ugotovila, da notranji del Istre zelo spominja na toskanske gričke, ki pritegujejo obilje turistov, največ pa kolesarjev. Prej nisem vedela, da ta del Istre sploh obstaja!

Motovun – srednjeveško mestece na vzpetini

Ko smo se po ovinkasti cesti končno pripeljali do točke, iz katere se je raztezal pogled ne samo na Motovun, vendar tudi na vse okoliške vinograde, sadovnjake, oljčne nasade, vzpetine… mi je vzelo dah. Priznam – sram me je bilo, da sem tako podcenila ta del Hrvaške. Motovun stoji na hribčku in je srednjeveško mestece, v katerem se še vidijo ostanki nekdanje utrdbe. Do njega lahko pridete na več načinov, parkirate čisto spodaj, potem pa peš po več kot 1000 stopnicah, greste z avtobusom, s kolesom oz., če imate malo sreče (in spečega otročka v avtomobilu) vas bodo lahko spustili do vrha z avtom. Potem pa še malo gor peš in ste prispeli do cilja. Mogoče boste zavohali vonj po tartufih (po katerih so znani okoliški gozdovi), mogoče pa ulovite Filmski festival, če ne pa preprosto na sladoled in okrog vasice po obzidju, kjer lahko občudujete kako se spodaj skozi zelenje prebija reka Mirna.

Grožnjan – meka za umetnike

Čas je tekel, zato smo se kmalu napotili nazaj do avta in že mislili, da nas sedaj čaka samo še gužva na mejnem prehodu in povratek domov. Zmota! Želja po dogodivščinah nas je gnala naprej in dobesedno v zadnjem hipu prisilila, da volan obrnemo proti drugi magični vasici Grožnjan. Njeno ime mogoče bolj nakazuje, da nas tam čakaj nekaj groznega (kot tisti črni oblaki, ki so se ravno ob našem prihodu začeli grozno kopičiti in pripravljati za nevihto) vendar presenečeni boste, saj je to umetniško mesto, polno barvitih polken, vrat in trgovinic lokalnih ustvarjalcev, slikarskih in umetniških ateljejev. Zopet je to srednjeveško mesto, v katerem še nekaj desetletij nazaj ni bilo žive duše. Sedaj je priljubljena, turistična točka za obiskovalce iz celega sveta, kot tudi za ljubitelje glasbe zaradi Jazz is Back! festivala.

Skratka: če se boste kdaj potepali po kakšni istrski bližnji obali, pa se vam zgodi, da boste želeli kakšen dan malo zbežati od neučinkovitega ležanja na plaži, se podajte na podobno turo kot mi tisti dan.