Živijo!

Če me vprašate: »kaj je tisto, kar najbolj pogrešam, od kar sem se preselila?« je zagotovo ena od tistih stvari čas božiča. Trudim se in za enkrat še vsako leto uspem mojega dragega prepričati v nakup, navadno ultra dragih letalskih kart, da bi le lahko imela možnost zopet začutiti to posebno poljsko in domačo atmosfero. Mislim, da je tudi njemu to všeč… sploh pa darila! ;).

Torej božič ima zame poseben pomen, saj ti da ta občutek topline, varnosti in četudi je zadnja leta postal zgolj cilj komercialnih pristopov, ki nas oderejo do fička, mi je še vedno najljubši praznik. Moram reči, da se v Sloveniji nikoli ne uspem tako vživeti v ta božični čas kolikor sem se lahko na Poljskem. Preprosto teh božičnih dišav (gob, peciv, rib) ne moreš zamenjati z drugimi, seveda mi ob tem veliko pomeni tudi bližina staršev in drugih sorodnikov. Zdi se mi tudi, da mogoče Slovenci ne dajejo (hmmm ali dajemo, saj sem zdaj tudi jaz Slovenka..?) toliko veliko pozornosti na to božično tradicijo kolikor nanjo dajo Poljaki. Mogoče je sicer to kako drugače na slovenskem podeželju? Vesela bom, če mi kdo v komentarju napiše kaj več o tem.

Kaj pa zagotovo vem je to, kako mi, v družinskem domu, praznujemo božič že vrsto let in kako mama s skrbnostjo pripravlja jedi za Sveto Noč (24. decembra), ki je tudi najpomembnejši dan celih praznikov ter cel dom okrašuje z lučkami, jelenčki in balončki.

Poljska tradicija je močna

24. decembra se ob mizi zbiramo, ko se stemni in do naslednjega dne ne smemo tikati mesa. Na mizi torej najdete take priboljške kot:

Krap v želatini
Riba na grški način (to pomeni v omaki iz paradižnika, korenja in začimb)
Pečena ali ocvrta riba (npr. trska, losos)
Barszcz czerwony (mineštra iz rdeče pese), noter pa majhni pierogi
Kompot iz suhega sadja
Pierogi z zeljem in gobami
Kutia (jed iz pšenice, maka, medu, oreškov, mleka)
Makowiec (pecivo iz kvašenega testa z makom)…

Tradicionalno naj bi bilo takrat na mizi 12 jedi (kot apostolov), ne smemo pa pozabiti na eno prosto mesto pri mizi za kakšnega izgubljenega popotnika, pod prt pa damo obvezno malo sena, kot simbol Betlehema.

Naslednji dnevi pa so še kako mesni (pečemo račko ali gos) in namenjeni so druženju ter koledovanju z družino in prijatelji ter okrevanju po preveč hrane.

Škoda, da v Sloveniji ni podobnih tradiciji za Sveto Noč, saj mi prav zaradi tega magija božiča preprosto manjka. Zame je ravno ta čas, ki ga točno na ta dan preživimo skupaj z najbližjimi, nepogrešljiv.