Odkar se je rodila Zarja, oz. še od prej, ko smo šele urejali naše stanovanje pred prihodom novega člana, je povsod polno njenih stvari in nje same. Živahna je zmeraj bolj in vedno za akcijo. Tako tudi razmetava z igračami, čeprav se trudimo že zdaj, da bi jo naučili malo reda… Ko pišem »polno« mislim na dobeseden pomen: vse omare so polne njenih oblačil, vsi kotički so polni njenih igrač in na dnevni ravni na najmanj pričakovanih mestih odkrivamo polno zakladov, ki jih je skrbno skrila pred svetom. Torej, glede na dejstvo, da ima naše stanovanje komaj 2 sobi in nam selitev nikakor ne uspeva, smo se po roditeljsko odločili, da Zarji odstopimo eno od sob in ji tam za enkrat priredimo majhen kotiček za spanje in večerno branje (med drugimi vam lahko povem, da odkar spi Zarja sama v sobi, spimo vsi mnogo boljše!). Seveda se je izkazalo, da se pa raje igra v drugi sobi in tako je bil »najin« prostor/dnevna soba hitro dominiran še z drugim kotičkom hčere.

Enkrat sem to že napisala, vendar naj še enkrat ponovim: ne morem verjeti, kako se lahko eno majhno stanovanje tako razteza v nedogled in se v njemu najdejo in najdejo zmeraj novi kotički kamor lahko vtakneš stvari. Tako tudi v primeru hčerkinega kotička za igranje, v aprilu ga je popestril še en element, o katerem sem sicer že sanjala, da bi ji ga privoščila, vendar me je cel čas preganjalo vprašanje »kam ga dati hudiča?!« Ko smo pa bili pred dejstvom, se je prostor kar nekje sam našel (pač ni pomembno, da se sedaj pogosto spotikamo ob ta element…).

In zakaj torej gre?

Šotor tipi je zame začeten element in osnova za bodočo sobico naše male punce. Prišel je ravno v trenutku, ko se je Zarji zazdelo super fajn skrivati »v hišico«, ki si jo je prej prirejala sama pod mizo ali stolčkom za hranjenje. Sedaj je «hišica« dobra za počitek, branje knjige, pobeg, če sta mami ali oči huda, pogovor z igračami in punčkami… Naš šotor od znamke Sówka Design sta prinesla babica in dedek iz Poljske in je res idealen za našo malo navihanko. Kolikor vem, si ob naročanju lahko sam izbereš model in barvo oz. motiv, koliko oken naj bi imela tvoja »hišica«, kako velika naj bo podlaga, število in formo povštrčkov. Mi smo ga še dodatno popestrili s cotton balls lučkami, ki jih Zarja tudi obožuje ter mu pobarvali v belo konice palic, kar je dodalo malo skandinavskega pridiha.

Zraven šotora, ki je sedaj glavni junak Zarjinega kotička, stojita še stolček in mizica Sundvik iz Ikea, z možnostjo odpiranja in shranjevanja npr. barvic, knjig – super ideja, sploh za majhne prostore in se je pri nas odlično obnesla.

V različne košare sem Zarji zapakirala kocke in igrače: modro-bež je iz TK Maxx trgovine, bela z zvezdo pa iz Tedija. Ta druga se še lepo zapre na vrhu, da se igrače ne prašijo po nepotrebnem.

Zraven Zarjine postelje sem postavila tudi pleten tabure, ki sem ga enkrat našla v Hoferju in s katerim se Zarja občasno vozi po stanovanju, na njemu pa svoj čas preživljajo tudi plišasti prijatelji. Nad posteljo smo hčeri priredili »steno spomina« z nalepkami za mirno spanje iz TK Maxx, slikami iz njenega zgodnjega otroštva ter spominsko tablo od kreativne tete, z vsemi pomembnimi značilnostmi in znanji za prvi rojstni dan. Na polički (tudi od Ikea) pa stojijo knjige, ki pa jih smemo tikati samo ob večernem branju. Nižje pa zastavice iz blaga s črkami od Smile concept store.

Tudi če Zarjina soba ni prava soba, se mi zdi, da se v teh svojih prostorih počuti zelo varno in srečno. Vesela sem, da ji lahko to zagotovimo, saj vsak od nas rabi svoj prostor.